SRČNA IZPOVED MAMICE

Ura je 21, Kim že spi, dragega ni saj uživa na dopustu brez družinice, kar je popolnoma prav. Mučim se gledati tv, a me kar nič ne pritegne...

Ura je 21, Kim že spi, dragega ni saj uživa na dopustu brez družinice, kar je popolnoma prav.
Mučim se gledati tv, a me kar nič ne pritegne. 
No pa sem se iz kavča presedla za računalnik, da napišem nekakšno drugačno objavo. 

Bliža se mesec marec ko bo moja Kim dopolnila že kar 3 leta. Jaz res ne vem kam čas tako hiti, zakaj se mu tako mudi, pa tako lepo nam je v teh časih. 
Prekipevam od ponosa kako je ta punčka pametna, inteligenta in že sedaj razgledana. 
Včasih me kar malo zaskrbi,  da ne bi slučajno kaj izpustila, saj moja služba na žalost ne dopušča, da bi s Kim lahko preživeli vse popoldneve, vse vikende in skupaj prespali prav vse noči.
Včasih je res težko in pri srcu izredno boleče, včasih sem tik pred tem da se zjokam, a ne... močna sem, tako kot je ona močna, ko me čaka da mamica pride iz službice.
Jah... medicinska sestra sem, katera dela polni delovnik, se pravi popoldne, dopoldne, 12 ur čez vikend in seveda nočne. 
Pride teden ko jo res skoraj nič ne vidim, takrat ko sem cel teden popoldne in še soboto in nedeljo cel dan, a ni to žalostno?! To me popolnoma stre, a se ne dam in sem iz srca hvaležna da imam službo, kljub delovniku in da lahko svoji Kim nudim to kar ima... topel dom in srčno družino, ki te čase izredno veliko pomeni. Trenutno sem v fazi, ko iščem novo službo, nekaj lažjega, umirjenega in vem da me prav to v bližnji prihodnosti čaka, čutim..

Ste opazili kako so naši otroci napredni in pametni, kako oni nas učijo, namesto da bi mi njih.
Kako nas učijo potrpežljivosti, sreče. 
Veliko krat se mi je že zgodilo, da so me njene besede dejansko vrgle na rit, od kje ji ta smisel za takšne besede, stavke.
Nekaj časa nazaj mi je partner pravil kakšno čudovito dogodivščino je imel s svojo Kim.
Mami je odšla v nočno, ona dva pa v posteljo. On že skoraj zaspal, v prepričanju da Kim že spi, pa se je motil. Kim se prikrade k njemu in mu da lupčka. Pa jo on vpraša: ''zakaj pa to''?
Ona pa pravi: ''Ati, zato ker tako lepo skrbiš zame!'' 
Ja da te na rit vrže! Od kje te mali bučki, take lepe besede. Ko je meni pravil to, sem skoraj jokala. 

Oni ne poznajo zamer, oni ne poznajo sovraštva, oni so srčni, čisti, ljubeznivi in prav takšni bi mogli biti tudi mi, a tega že ne. 
Prav vsi živimo, tako da hitimo, ni dneva da se nam ne bi mudilo, da ne bi imeli skrbi. 
Ni dneva, da ne bi prišli domov in že razmišljali kaj bomo kuhali, kaj moramo pospraviti, mogoče likati, prati?!
A ne bi bilo lepo, da bi prišli domov, na hitro nekaj skuhali, seveda brez tega ne gre in nato se skupaj igrali, počeli norčije, mogoče ustvarjali. To kar poželi otrokovo srce.
Koliko vas je ko to resnično počnete? Sama redko kdaj to naredim, priznam. 
In priznam tudi to, da grem prav zaradi tega včasih s slabo vestjo spati. 

Otrokom to največ pomeni, naša družba, družba atija in mamice. 
Zamislimo se, je vredno vse to zamuditi?!
Sama se dobro zavedam, da včasih veliko zamujam, a si vse eno želim prav vse nadoknaditi.
Srečna in hvaležna sem, da imam to kar imam.
Srečno, ljubezni polno in seveda zdravo družino, kar šteje največ na tem svetu in seveda v mojem srcu.

Bodite tudi vi veseli za prav vse malenkosti v vašem življenju, bodite veseli za vse stvari, ki se vam zgodijo, za tudi malo slabše, saj se zgodijo z razlogom. Je tako?!



Hvala vam za pozornost!
Sandra



You Might Also Like

0 komentarji