PORODNA IZKUŠNJA IZ PRVE NOSEČNOSTI

Hey Mamice & Nosečke! Razmišljala sem, da vam do sedaj še nisem uspela zaupati svoje prve porodne izkušnje. Zato sem se odločila, da...

Hey Mamice & Nosečke!


Razmišljala sem, da vam do sedaj še nisem uspela zaupati svoje prve porodne izkušnje. Zato sem se odločila, da vam jo zaupam kar danes. Kako sem zanosila? Kako sta potekala nosečnost in porod?
Če želiš vse to izvedeti, beri dalje...


SPONTANI SPLAV
Pred slabimi 7 leti sem doživela žalostno in bolečo izkušnjo.
Bila sem (kolikor se spomnim) v 4 tednu nosečnosti, ko sem doživela spontani splav. Takrat sem zelo hitro zanosila in s partnerjem sva bila res vesela. A sreča ni trajala dolgo, saj sem nekaj dni po tem ko sem izvedela to čudovito novičko, ponoči zakrvavela. Po tem ko sem videla kaj se dogaja z menoj, sem točno vedela da sem splavila. Takoj zjutraj sem se odpravila k svojemu ginekologu, ki je to samo še potrdil. Sama se nisem tako veliko sekirala, hitro sem sprejela in odšla naprej po poti, ki me je čakala. 
Se mi pa mogoče zdi, da je partner težje sprejel kot jaz in o tem niti nisva veliko govorila, ker sva se oba iz svoje strani zaprla vase.
Edino kar mi je ostalo v žalostnem spominu je bilo to, kako sporočiti slabo novico vsem najbližjim, sploh pa svakinji ker sva bili obe isto časno noseči in tudi v istem mesecu bi rodili. 
Pa smo tudi to čez dali...

MINILI STA PRIBLIŽNO 2 LETI....
Priznam, da je kar dolgo trajalo da sva se ponovno odločila za otroka in ko sva se odločila je trajalo slabo leto da sem ponovno zanosila. A nama je le uspelo...
Bila sva na morju, ko sem pričakovala menstruacijo, takrat je zamujala že kakšen teden in to je bilo pri mojem ciklusu čisto normalno. No, ni bilo pa normalno da je zamujala že 2 teden.
Sama sem zelo sladkosneda in tisti čas mi ni prav nič pasalo in vse je imelo čudni okus. To je bil eden iz med prvih znakov, ki sem jih opazila in pomislila da se pa mogoče res nekaj dogaja. 
Minil je 1 teden dopusta in ko sva se odpravljala domov sva se oglasila še pri mojih v Ljubljani. Takrat mi je bilo jasno..pojedla sem 2 krožnika goveje juhe, kos musake in pa 2 kosa potice.
Opa, od kdaj pa sem takšen požeruh?! :D
Tudi mami me je imela na sumu. Takoj naslednji dan sem se vrnila v službo in sicer v nočni turnus. Ni mi dalo miru, odločila sem da dam kri in preverim nivo BetaHcg-ja v krvi. 
Seveda je bil test pozitiven in hormon je že visoko poskočil, saj sem bila že v 7 tednu nosečnosti. Še isti večer sem novičko sporočilo partnerju, ki je bil seveda najprej malo v skrbeh, da se zgodba ne bi ponovila kot prvič. Skupaj sva se odločila da novičko do 3 meseca zadrživa zase. Takoj naslednji teden me je že čakal prvi pregled in UZ, ki je potrdil srčka in veselje ki je sledilo je bilo nepopisno. V prvem 3 mesečju je potekalo res vse super, slabosti nisem imela, edino strahovi so bili prisotni. 

PRVI 3 MESECI SO MINILI
Joj komaj sem čakala nuhalno svetlino in da mine to prvo 3 mesečje in da novičko lahko hitro sporočim svojim najdražjim.
Veselje je bilo iz vseh strani nepopisno, sploh iz strani mojih staršev za katere je bil tok prvi vnuk/vnučka.
Za spol na nauhalni sploh nisva spraševala, ker sva vedela da je vse skupaj nekakšno ugibanje. Sama sem že od začetka vedela da pod srčkom nosim punčko, a so me drugi hoteli na vsak način prepričati da nosim fantka...a se nisem dala. Morfologija je hitro pokazala da se nisem motila in da bo na svet kmalu prijokala punčka po imenu Kim. Drugo 3 mesečje je minilo zelo hitro in res brez kakršnih koli posebnosti. V znosnih bolečinah me je občasno spremljal tudi išaish, ki ji v zadnjem tri mesečju minil.

ZADNJI TEDNI NOSEČNOSTI
Nosečnost mi je res hitro minevala in vedno bolj sem bila nestrpna, da spoznam najino punčko. Vse je bilo že pripravljeno, do 40 tedna pa so bili še 3 tedni. Bil je večer v 37 tednu, ko mi partner omeni da mi je noro hitro zrastel trebušček in da je on prepričan da grem jutri roditi. Naj omeni, da sem celo nosečnost govorila in h krati čutila, da bo ta punčka hitreje prijokala na svet. Malo čudno sem ga pogledala in si mislila kaj pa ti govoriš, saj je do konca še 3 tedne.
Zgodaj zjutraj se je odpravil v službo, sama sem spala do 8.
Nato sem vstala iz postelje, opravila jutranje potrebe in odšla nazaj v spalnico da se oblečem in odpeljem kužka na sprehod.
Takrat začutim nekaj mokrega in si rečem.. ''pa saj sem se lih kar polulala''. Grem ponovno na wc in začutim kako nekaj kaplja v školjko...opa, tole mi pa voda odteka. Kličem partnerja, ki mu pravim da naj sedaj pride domov in seveda njemu čist nič jasno...haha. Ja kako?! Ja lepo...gremo rodit, saj si mi napovedal da grem rodit. Še sama nisem mogla verjeti njegovim besedam, a ga občutek očitno ni varal. 

PRIHOD V PORODNIŠNICO
Iskreno... strahov ni bilo prav nič prisotnih, ne iz moje strani, kot tudi iz njegove ne. Zanimivo! Ob prihodu v porodnišnico Kranj so naju takoj poslali v sobo kjer so me priklopili na CTG in preverili koliko sem odprta. Popadkov še ni zaznalo, odprta pa sem bila samo 1cm. Besede prodničarja so bile: ''Vi boste rodila v nočnih urah''. Sprejeta sem bila na ginekološki oddelek. Voda je še kar odtekala in h krati so se počasi začeli tudi popadki. Ura je bila 21.30 ko sem sestro na oddelku prosila, če me lahko kdo pregleda koliko sem odprta. Odpeljala me je v porodno sobo, kjer so hitro ugotovili da sem odprta 4cm. Sledil je klistir, po katerem sem v zelo kratkem času odprla še 3cm...vse skupaj sem bila sedaj odprta že 7cm. Hitro sem poklicala partnerja, saj se mi je zdelo da se to odvija zelo hitro. Tisti večer/noč ni bilo nobene nosečke, edino jaz sem rojevala v Kranjski porodnišnici. Do tega časa sem bila z osebjem in na splošno s porodnišnico zelo zadovoljna. 
Priznam, celo nosečnost sem govorila kako bom rodila po naravni poti, a nisem mogla mimo da ne bi vzela Ultive in si tako olajšala bolečine. Vse pohvale pa si zasluži moj dragi, ker res ne vem kaj bi brez njega. Po prvem bolusu Ultive sem celo nehala dihati in tisti trenutek je začel pulz padati moji punčki. Hitro so me zbudili in za krajši čas sem prejela tudi kisik. Odpirala sem se res hitro in po 4 urah je na svet prijokala moja punčka Kim. Porod je potekal res perfektno in babica je lepo skrbela da se nisem strgala.
Je pa za drugačno zgodbo poskrbela Kim, ki me je svojih nohtkom popraskala v notranjosti sluznice. Pa sem le prejela 2 šiva. 
Vse bolečine so bila v trenutku pozabljene, ko sem v svoje naročje prejela svoj zakladek.

IZKUŠNJE NA ODDELKU PORODNIŠNICE KRANJ
Po 3 urah so me odpeljali na oddelek, kjer so se ponudili da Kim za kratek čas odpeljejo da se lahko spočijem. Zelo sem bila vesela njihovega pristopa in z veseljem sem se malo spočila. Itak je adrenalin še vedno bil prisoten, zato kaj dosti nisem spala.
Zjutraj sem pojedla zajtrk in nato so mi nazaj pripeljali z oljčkom odišavljeno Kim. Še sedaj se spominjam tega vonja. 
Kim je bila res drobna punčka, saj je tehtala je 2660g. Pravi mali suhec. Osebje je bilo prijetno, no razen določenih sester, ki me nikakor niso hotele razumeti da nama dojenje ne zalaufa.
Kim je imela res slab sesalni refleks in sama skoraj da nisem imela mleka. Po odhodu iz porodnišnice sva se trudili 3 tedne, a ni šlo..zato je na koncu pristala samo na flaški.. o tem drugič.
Naslednji dan je dobila še zlatenico in pristalo pod lučko večino časa. Ker pa so se izvidi vidno izboljšali sva po 3 dneh odšli domov.
Takrat pa se je pravo crkljanje šele začelo. <3

Za prvič je bilo super, kajne? Upam da bo tudi v drugo vsaj malo podobno, če ne še hitreje. Komaj čakam da bo tukaj mesec april!

Lp, Sandra

You Might Also Like

1 komentarji