SEM RES TAKO GROZNA MAMA?!

Pozdravljene mamice & nosečke! Danes začenjam 33 teden nosečnosti in res se že veselim meseca aprila, da moj princ končno pokuka na sv...

Pozdravljene mamice & nosečke!

Danes začenjam 33 teden nosečnosti in res se že veselim meseca aprila, da moj princ končno pokuka na svet. Danes se odpravljam k zobozdravniku in trenutno se borim s svojimi strahovi...ja izjemno me je strah zobarja. Poganja mi še zadnji modrostni zob, ki mi povzroča bolečine, tako v čeljusti kot tudi glavobole. Že v prvi nosečnosti so se moji zobje res poslabšali in od takrat nimam miru. Moji nosečniški hormoni so na višku...dobesedno. V sebi nimam nobenega potrpljenja, izjemno sem razdražljiva in melanhonična. Pride trenutek ko bi jokala in v istem času smejala. Vem da me moja dva na trenutke zelo težko prenašate, tega se zelo dobro zavedam. Zelo dobro se spomnim besed mojega dragega iz prve nosečnosti, ko mi je rekel: ''ti si bolj znosna v nosečnosti, kot pa ko nisi noseča!'' Takrat sva se res super razumela in hormoni mi prav nič niso ponagajali. Ga sploh ne upam vprašati, kaj si misli sedaj...haha. To se je začelo dogajati sedaj v zadnjem trimesečju, ko res že komaj čakam rojstvo. 

Zelo nepotrpežljiva sem tudi do svoje hčerke Kim in s svojim obnašanjem sem razočarala celo sebe. Hitro se razjezim in h krati povzdignem glas in v istem trenutku mi je žal. No sej me ne razjezi brez razloga, a do zdaj sem se še nekako brzdala...a tokrat več ne gre. Se ji pa tudi opravičim in prav tako tudi ona meni, saj se obe zaveva svojih napak in na to sem ponosna. Dejansko se bova obe iz tega nekaj naučili. 
Moja punčka je izjemno potrpežljiva, na trenutke seveda. Ko pa začne s svojo trmo, se to nikakor ne konča. Prav vsi skupaj, kot družina smo si karakterno zelo podobni...kar je po eni strani super, po drugi pa slabo. 




Mi pa to moje obnašanje zbuja res izredno slabo vest, občasno sem res neznosna. Zvečer opazujem hčerko kako lepo spi in si mislim...ali sem res tako grozna mama?! Na jok mi gre...
Pa saj vem, da je vse skupaj razumljivo v mojem stanju in času...a vse eno se moram brzdati, da le nisem tako grozna in da ne kričim kar tako brez veze. Je to čisto nekaj navadnega? Se to dogaja vsem nosečkam? Rabim tolažbo...res. :) Pride dan ko bi šla kar roditi, samo da se teh težkih trenutkov znebim.
Še dobro da imam blog in vam takole malo potožim in seveda hvala vam da mi prisluhnite in mi podate tudi kakšno tolažilno besedo. 

You Might Also Like

0 komentarji