PROSIM, VRNITE MI JUTRA!

Pozdravček mamice & nosečke! Končno sem spet prišla do računalnika saj Nik tak čas ponavadi spi. Imam dobre pol urce časa preden se po...

Pozdravček mamice & nosečke!

Končno sem spet prišla do računalnika saj Nik tak čas ponavadi spi. Imam dobre pol urce časa preden se ponovno zbudi, zato hitro kaj napišem. Drugače ima super ritual, zjutraj in zvečer je buden in noč dokaj dobro prespi...no če ne omenjam tistih vmesnih krčkov vse štima. Zakaj prav takšen naslov? Obožujem jutra, tiste prve jutranje kavice za računalnikom, ko je moja glava še polna idej, inspiracij glede pisanja novih objav. Res je, bolj sem jutranji človek kot nočni, saj me zvečer res ekspresno hitro zmanjka. 
Nik mi je jutra popolnoma vzel. No, saj vem...boljše jutra, kot noči. Vseeno, hočem jih nazaj...a kaj ko jih preprosto ne morem izsilit. To je ritem mojega fantka, ki ga spoštujem in mislim da si je drugače ustvaril super rutino. 


                                                                   VIR: Pinterest

Vse se sliši zelo lepo, je tako? Pa ni tako, daleč od tega. Ponavadi vstajava okoli 6 ure zjutraj, takrat poje svoj obrok in kakšen dan tudi nazaj zaspiva. Ko se Nik odloči da ostane pokonci je priden cc pol urce. Potem se začne jok, stok, dretje in ''fehtanje'' za dudico in če bi lahko govoril ''mami vzemi me''. Kot, da bi se začel dolgočasiti... Ponavadi mu pustim tudi kakšno nežno muziko, ki ga za nekaj časa celo umiri. Najbolj naporno pa je to, da si konstanto želi biti v mojem naročju. Popolnoma nič ne morem narediti, nimam niti malo časa zase... no, toliko da si skuham kavico in z Nikom v naročju spijem. WC?... ufff dretje na polno. Na šminkam se po obrokih in čudno da ne pozabim kakšen oko namazti, zajtrk pojem z Nikom v naročju.
Če se pa slučajno odločim da Nika odložim, ga sliši cel blok. :)

Res je, jutra mi ogromno pomenijo že od nekdaj. To je res najlepši del dneva in iskreno priznam jih pogrešam, prav tista jutra ko sem bila popolnoma sama. Ne rečem da sedaj ni lepo, še lepše...ampak bi vse eno zelo pasalo imeti tisti 2 urci čisto samo zase. Ponavadi sem vstajala tam okoli 7, Kim odpeljala v vrtec, prišla domov, si skuhala prvo jutranjo kavico, se usedla za računalnik, napisala novo objavo in prebrala še ostale objave soblogerk. To je bil zame, tisti popolni trenutek, ki je bil namenjen samo meni. 
Sedaj je pa kakšen teden čisto drugače. Še prejšnji teden je Nik veliko spal, nič jokal in dejansko je bil popolni otrok. Vstajam okoli 6 ure, ga nahranim, na hitro skuham kavico in z Nikom v roki jo tudi spijem. Nato pa končno dočakam malo sončka in hitro na sprehodek, da se Nik le malo umiri in posledično tudi sama umirim svoje živčke. :) 


                                                                VIR: Pinterest

Da ne bo pomote... z mojim srčkom zelo uživam in oba res komaj čakava tiste tople, ne muhaste dneve, ko se z velikim veseljem odpravim na sprehod, na sončka in kavico. V planu imam kar nekaj objav, nekaj novih rubrik in srčno upam da bom lahko hitro izpolnila svoje plane in da ta faza mine čim prej. 

Z lepimi pozdravčki <3

You Might Also Like

1 komentarji

  1. O, kako poznano! Ceprav imas otrocka najnajraje, je enostavno naporno in bi vcasih tako prav prisel dodaten par rok! Uzivaj v minutkah, ki jih kljub vsemu imas, potem pa uzivaj s svojim sonckom. <3

    OdgovoriIzbriši