STRAH in SOVRAŠTVO = POGUM in LJUBEZEN

Hey Hey! Pred kratkim sem razmišljala kako otroka naučiti poguma in ljubezni. Čisto lahko ane?! Pa je res tako, meni se ne zdi prav prepro...

Hey Hey!

Pred kratkim sem razmišljala kako otroka naučiti poguma in ljubezni. Čisto lahko ane?! Pa je res tako, meni se ne zdi prav preprosto. Kako naj svojega otroka učim o pogumu in ostalih dobrih stvareh, če pa še sama predobro poznam strah in sovraštvo? 



Dejansko živimo v svetu kjer je prisotno ogromno strahu in sovraštva. Sedaj bo kdo sigurno pomislil kako sem lahko tako negativna. Drage moje še zdaleč nisem negativna, samo realna. Z veseljem rečem da sem res pozitivna oseba in upam da tako tudi ostane. Seveda me kdaj pa kdaj pretresejo tudi strah in h krati sovraštvo, a se želim temu izogniti. Težko je to vedno narediti, a se trudim po svojih močeh. Moj karakter je izredno čustven, občutljiv, a h krati pogumen. Enaka je tudi moja Kim, zelo čustvena in občutljiva punčka, ki ne želi nobenemu škoditi. Prizadenejo jo čisto male malenkosti in mislim da jo v življenju čaka težka naloga...izpustiti ta svoj strah, ki jo spremlja ob njeni milini. A svet nikoli ni tako lep, kot si ga ona zamisli. Veliko krat jo opazujem ali se zna postaviti zase ali zna reči NE? Stara bo 5 let in to s težkim srcem se postavi zase, ko ji kdo od vrstnikov škodi. Veliko krat o tem govoriva, podam ji nasvete in obljubi mi da se bo postavila zase...a tega ne naredi. Hudo mi je, saj bo tu kmalu šola in bojim se da bo šla po mojih stopinjah. Sama sem bila zelo ustrežljiva in še zdaj težko rečem Ne. A moram, vem da moram ker vem da je to zame in za mojo dušo dobro. Včasih prav zaradi takšnih malenkosti trpim. Ne maram ljudi ko mi jejo energijo! Takšnih je ogromno. Pred leti sem imela zelo dobro prijateljico, za katero sem res mislila da je top prijateljica in da ji dejansko lahko rečem najboljša prijateljica. S časoma se ugotovila da to ni to. Vsak najin pogovor je vodila ona in vsakič se poslušala samo o njenih problemih, dejansko mi je energijo "žrla". Posrkala me je! Ko sem se le opogumila in ji pojasnila kaj si mislim, se je le izkazalo da to še zdaleč ni bila prijateljica...odšla je še v istem trenutku. Sedaj takšnim ljudem po hitrem postopku rečem NE!

Sovraštvo...ogromno ga je čutiti in to vse povsod. Zakaj ljudje ne privoščijo da bi drugi bili srečni. Vedno je čutiti nevoščljivost, neiskrenost, sovraštvo... Grozno a ne? Veliko ljudi ni veselih za moj uspeh na blogu. Ne gane me, res ne! 
Hodim naprej, z glavo pokonci, še večjim uspehom na proti. Čaka me zmaga in to dobro vem. Iskreno lahko povem da sem poduhovljena oseba in verjamem v marsikaj, tudi v angele. Hodim na meditacije in sem prepričano v pozitivno mišljenje. To mi izredno pomaga. Seveda v moje življenje vstopijo trenutki, ki so polni strahu in tudi dvomov ali sem dovolj dobra mama, ali vse delam prav. Vem da sem na dobri poti, da postanem še boljša mama. Prav moji otroci so tisti, ki mi kažejo da se najboljša mama za njih in za to sem jim neizmerno hvaležna. <3

V tej temi bi se dotaknila tudi svojega bloga. Okoli sebe čutim veliko ljudi, kateri mi ne privoščijo sreče pri tem kar delam, kaj šele uspeha. Zakaj? Ker so preprosto nevoščljivi in v sebi ne čutijo tiste prave sreče, katera bi jih lahko osrečevala. Dejansko se hranijo s srečo drugih ljudi in živijo življenje nekoga drugega. Tak človek ne bo nikoli resnično srečen. Presrečna sem da nisem takšna oseba, saj živim lastno življenje. Pridejo dnevi, tedni, meseci ko moj blog stoji in v moji glavi se prepleta 100000 misli. Zakaj ni še tistega pravega uspeha?! Včasih preprosto nimam o čem pisati ali pa sploh nimam tiste prave inspiracije. Veliko blogerk je res uspelo in iz srca jim privoščim ta uspeh. Vesela sem za njih in želim si tudi jaz uspeha. Pot je težka, dobro vem....a vem da me nekaj čaka, čutim. Ostajam pozitivna še dalje in definitivno se vedno vračam k mojim iskrenim zapisom.

Hvala, ker me redno berete in hvala za vso vašo podporo. <3
Lp, Sandra

You Might Also Like

0 komentarji