ŠE ZDAJ JI JE HUDO...

Pozdravljene! Prav z vsakim septembrom obujam spomine, ko je Kim prvič vstopila v vrtec. In čez točno eno leto, me to ponovno čaka . Kljub...

Pozdravljene!

Prav z vsakim septembrom obujam spomine, ko je Kim prvič vstopila v vrtec. In čez točno eno leto, me to ponovno čaka. Kljub temu, da se mi porodniška zaključi konec marca, bo Nik v vrtec vstopil šele septembra, takrat bo star 1 leto in 5 mesecev. Enako sem storila tudi pri Kim, vmes pa so jo pazili moji starši, moja teta in pa sama sem delala skrajšan delovnik (sedaj bo enako). 

Prav v tej objavi bi vam rada zaupala naš potek uvajanja v prve vrtčevske dni in kako je Kim sprejela svoj vrtec, otroke in predvsem vzgojiteljice. Tisti teden sem seveda imela dopust. Kim se je vrtca veselila in kazala ni nobenega strahu, kljub temu da sem ji par stvari glede vrtca že razložila in jo hitro postavila na realna tla.


1. DAN: Zjutraj smo prišli skupaj (mamice in otroci) na zajtrk. Ko so otroci zajtrk pojedli, so se med seboj še malo poigrali in se h krati spoznali. Kim je bilo mogoče malenkost lažje, saj je ob sebi imela svojega prijatelja, s katerim ste se (se še vedno) poznala že iz vozičkov. Všeč mi je bil pristop vzgojiteljic, prav nič vsiljiv. Lahko rečem, da sta me že prvi dan navdušili. Prijetni, zgovorni in vidno rojeni za ta poklic. Verjetno vas zanima kako sem to doživljala sama, kaj se mi je podilo po glavi. 
Iskreno..... v grlu sem imela velik cmok, ker je bila to zame in za Kim velika prelomnica. Svoj stres sem nekako hotela skriti, a saj veste da otroci hitro vse začutijo. Prvi dan je minil brez posebnosti.

2. DAN: Isti potek, le da sem Kim po zajtrku pustila samo. Tam je ostala do kosila, nato sva skupaj pojedli in se odpravili domov na počitek. Tiste urice, ko je bila sama ni povzročala nobenih težav. Nobenega joka ni bilo slišati, ko sem odšla. Bila je zelo pogumna in ko sva se videli je bilo še toliko bolj lepše.

3. DAN: To je to, dan ko je Kim prvič spala v vrtcu. Prav šokirala me je, tako hitro je sprejela otroke, vzgojiteljice in na splošno vrtec. Edino kar me je skrbelo je bilo to, kako bo sama zaspala. Seveda je bila mala gospodična navajena uspavanja na maminih rokicah ali pa ležanje poleg nje. Tokrat je bilo drugače. Dobila je svojo ležalko in seboj je seveda imela svojo ninico. Brez problema je zaspala, kar me je res navdušilo. 

Sliši se super, a ne? Meni tudi...krasen otrok za uvajanje. A ko je Kim dejansko ugotovila kaj se res dogaja, takrat pa se je začelo. Minilo je približno 3 tedne, ko se je začel jok in stok. Vsako jutro sem poslušala, da pa ona ne bi šla v vrtec. Bila so obdobja ko je bilo težje in ko je tudi vse minilo, a se po hitrem postopku ponovno vse pojavilo. To je bil tak napor, da kar groza. In če verjamete ali ne, še vedno traja. Za njo je vrtec pravi stres in h krati tudi zame. Iskreno, niti ne vem zakaj se to dogaja. Vzgojiteljice ima rada in otroke prav tako (mogoče kakšno izjemo). Najbolj naporno je to, ko jo tja pripeljem in včasih je res panična. Ko pa je tam in ko se ji dogaja (ko kaj ustvarjajo, se igrajo), ji je pa najlepše in ko pride domov, mi ima za povedati 1000 stvari. Nikoli pa se res nisem poglobila iz česa to izhaja. Tudi ko jo sama vprašam zakaj to dela, je odgovor:"Ne vem, mami".
Kot sem že pisala v eni iz med preteklih objav, je za Kim velik stres tudi to, ko skoraj vsako leto menja vzgojiteljice. Ko pa jih sprejme, se na njih zelo naveže. Predvsem zelo lep odnos ima še vedno z vzgojiteljicama iz jaslic. Krasni sta bili in še vedno sta. Upam, da jih naslednje leto dobi Nik. 

Mamice, vem da bo in za nekatere je že, zelo naporno. Veliko nas je pod stresom, nekatere pa to premagate brez težav. Bravo, le tako naprej. Otrok vas čuti, to morate vedeti in poskusite se čim manj obremenjevati,čeprav je včasih res težko.
Kim v petek po 2 mesecih odhaja v vrtec. Mi verjamete, da že komaj čakam, je vse skupaj že kar malo naporno. A po drugi strani sem spet pod stresom, ker prav v petek spozna nove vzgojiteljice. 
Držite pesti, da mine vse brez velikega booma. :)

You Might Also Like

0 komentarji