ZAPIS, KATEREGA BI MORALA PREBRATI VSAKA NOSEČKA / MAMA PO PORODU

Pozdravljene! Telo po porodu je ranljivo, čustveno in lahko rečem, da tudi zmedeno.  Telo po porodu se celi, zato rabi vašo ljubezen, vaš...

Pozdravljene!

Telo po porodu je ranljivo, čustveno in lahko rečem, da tudi zmedeno. 
Telo po porodu se celi, zato rabi vašo ljubezen, vašo nežnost in predvsem sprejemanje takšnega kot dejansko je, v tistem trenutku. Telo je čudež. Čudež, ki je na svet poslal čudež! 
Ceni ga in se ga ne sramuj! Neguj in občuduj ga. Ne se sramovati svoj strij, ne sramuj se svojega trbuščka, ne sramuj se povešenih prsi, ne sramuje se izpadanja las,... Bodi ponosna na svoje nove obline, ki so nastale v času, ko si v sebi nosila pravi mali čudež. 
Ne bodi jezna na svoje telo, ker če si jezna nanj, je enako kot da bi bila jezna na svojega otroka. Naš otrok nas ima za popolno mamo, čeprav me mislimo čisto drugače. 
Lepe smo, ne glede na vse. Bodimo ponosne nato, kaj dejansko lahko naredi telo ženske. Zavedaj se svojih zmožnosti in zmožnosti svojega telesa. 



MOJ POGLED, NA MOJE TELO
Po prvi nosečnosti sem telo lepo sprejela, saj sem res hitro prišla na svojo prejšnjo kilažo. Ko sem rodila Kim (prva nosečnost), se na telo niti nisem tako ozirala. Tik po tem ko sem rodila, sem se sama sebi zdela res zelo suha in mislim, da se veliko mamic tako počuti, ko se znebi tistega velikega trebuščka. Dejansko sem bila prav fit, pa čeprav nisem bila. Prva nosečnosti mi ni prinesla dodatnih kilogramov zato sem se počutila res fantastično in h krati tudi ponosno. 
Po 3 letih ponovno zanosim in že sam začetek je bil čisto drugačen. Že v 2 mesecu nosečnosti sem imela trebušček, katerega nisem mogla skriti. Počutila sem se napihnjeno, vse me je tiščalo in kilogrami so se kar kopičili. Imela sem obdobja, ko sem bila sama sebi grozna in tudi v ogledalo se nisem upala pogledati, kljub temu da sem bila ponosna na svojo nosečnost. V drugi nosečnosti sem pridobila kar nekaj kilogramov več, kateri so mi preglavice delali tudi po porodu. Po drugem porodu je potekalo vse bolj drugače. Nosečniški trebuh je ostal še nekaj tednov po produ in glede tega se res nisem počutila dobro. Minil je mesec in trebuh se je povesil in to je uničilo vso mojo samozavest. Vesela sem bila, da v nobeni od nosečnosti nisem dobila niti ene strije (vsaj to). Prsa so postala bolj povešena, kljub temu da dojenje ni steklo. Na splošno se je telo popolnoma spremenilo in h krati tudi moj pogled nanj. 

Ohhh, kako grozna sem. Tako me je bilo sram, da v največji vročini nisem želela obleči kratkih hlač ali krila. Sramovala sem se vsakega dela telesa. Takrat me je celo začel motiti celulit, katerega se ponavadi nisem sramovala. Nosila sem večinoma pajkice in majice s kratkimi rokavi, niti na misel mi ni padlo da bi oblekla majčko z naramnicami. Samozavest je pristala čisto na dnu in h krati tudi jaz. Minilo je poletje, Nik je dopolnil 5 mesecev, jaz pa prav nič še nisem naredila zase. Ok, glede telovadbe je razumno, da moraš začeti počasi in se najprej prepričati če nimaš razmik trebušnih mišic po porodu. Pazila bi lahko vsaj na hrano, a ne, raje sem "žrla" sladkarije. 
V mesecu septembru sem naredila konec in si našla super osebno trenerko, za katero lahko rečem, da je življenjska motivatorka. To je oseba, katera me je postavila na noge, pred ogledalo in da sem ponovno sprejela svoje telo, ne glede na to kako izgleda. 

KAJ SEM STORILA ZASE?
Najprej sem se postavila pred ogledalo in si rekla "lepa mamica si". Zavedala sem se sebe in vsakega dela na telesu. To si ponavljam vsako jutro in če verjamete ali ne, POMAGA! To je tista prva stvar, ki sem jo najprej spremenila, SPREJELA SEM SEBE.
Nato sem iz svojega življenja izključila po večini nezdravo hrano (seveda se še kdaj malo porazvajam, ker si to preprosto zaslužim in JA, tudi čokolado še pojem). Začela sem 2x - 3x tedensko telovaditi in rezultat je fenomenalen, ne samo na telesu, temveč tudi psihično se počutim fantastično. 
To je to, tako se mi je svet obrnil v popolnoma pozitivno smer. 
Ne rabiš veliko, da se boš bolje počutila in ne rabiš se odpovedovati vsej hrani, ki jo imaš rada. 
Sama nisem popolna, daleč od tega, a sem prišla do te mere, da lahko sama sebi pred ogledalom rečem "POPOLNA SI". 

MAMICE!
Bodite ponosne nase, to vam iz srca govorim! 
Bodite samozavestne, ne glede na to kakšne ste!
Bodite nežne do sebe!
Ne se sramovati ničesar!
Svojemu telesu posvetite vsaj nekaj časa dnevno!
Ponudite si zdravo hrano in veliko tekočine!
Ne pozabite tudi na počitek!

You Might Also Like

0 komentarji