ČE BI IMELA MOČ, BI SE KLONIRALA

Pozdravljene mamice! Po res dolgem času sem prišla do računalnika, da mi kdo ne bi nagajal, težil ali hotel mojo pozornost. Ura je že skor...

Pozdravljene mamice!

Po res dolgem času sem prišla do računalnika, da mi kdo ne bi nagajal, težil ali hotel mojo pozornost. Ura je že skoraj 22.00, otroci že kar nekaj časa spijo, mami pa je le prišla do trenutka zase. Zadnje čase sem čisto brez energije, volje in brez kakršnekoli inspiracije. Nimam volje do pisanja na blogu, moja glava je prazna. Izčrpana sem, saj mi Nik dobesedno ne pusti dihati.
Te dni se potepam v Ljubljani, pri mojih starših in z veseljem lahko napišem, da se bom končno malo spočila. Babice in dedki so zlata vredni. Nik kakšna 2 meseca res bolj malo spi in seveda posledično tudi jaz. Kaj bi brez svoje mame, saj me je prav ta danes ob 6 uri zjutraj lepo presenetila. Vzela je Nika, sama pa sem se do dobra naspala. Vem, da se zadnje čase veliko pritožujem nad otroci, ampak je to res postalo neznosno. Nik je res zelo živahen fantek in pred njim nimam miru niti 5 minut. Ta otrok ima dobesedno v riti mravlje, ma kaj mravlje, to je premil izraz. Bo dovolj, če rečem kar mravljišče? 
Nik si je prisvojil mamico, Kim pa je ta, ki najbolj trpi. Hudo mi je in dobesedno se mi para srce. Ko me najbolj potrebuje, ko želi biti z menoj, se malo pocrkljati ali z menoj ustvarjati, nama Nik na polno nagaja in nimava miru niti celih 5 minut. 

ČE BI IMELA MOČ,
bi jo uporabila res na vse možne in mogoče načine, tudi to da bi otroka zamrznila za vsaj pol ure, haha. Brez dvoma pa bi podaljšala dan in tako pridobila več časa za svoje otroke in seveda tudi zase. Pričarala bi gumb MUTE, ko bi si zaželela vsaj malo tišine. Z veseljem bi se tudi klonirala ali celo dala na pol, da bi me vsak od otrok imel malo. Mislim, da bi o tem lahko pisala in pisala, pa objava ne bi imela konca. Zanimivo pa bi bilo o tem povprašati tudi ostale mamice, to bi bile dolge in široke razprave, je tako mamice?
Res mi je hudo in ne glede na vse lahko rečem, da tu najbolj trpim jaz, no na svoj način, otroci pa seveda na svoj. Kim je že dovolj velika, da veliko stvari, situacij razume, a to vedno ne morem zahtevati od nje.
"Saj si že velika punca, da razumeš, da me Nik potrebuje." Ta stavek je včasih preprosto odveč, ko v otrokovih očeh vidiš, da resnično trpi, saj si želi tebe in tvojo pozornost. Nikoli si ne želim, da bi kdorkoli od otrok čutil, da ga kot mama odrivam od sebe, NIKOLI! A se tudi to dogaja in otroci doživljajo to na svoj način, pa naj bo to lep ali grd, boleč ali prijeten. 
Ni mi prijetno in če bi imela moč, bi z veseljem brala tudi misli in spreminjala občutke.  



Mislim, da ni mamice, ki se ne bi trudila po vseh svojih močeh in v svojega otroka vložila ves svoj možen trud in čas. Vsem družinskim situacijam smo predane z dušo in telesom, čeprav je kakšna situacija res neznosno težka, se ne damo. Če pomislim na vso situacijo, imam še vedno resnično močno voljo s katero opravljam tako, da je mojo družina neizmerno vesela. 

You Might Also Like

0 komentarji