MOJE OTROŠKE KAZNI SO POSTALE MOJI CILJI

1. V ZGODNJIH URAH V POSTELJO 2. ZA VIKEND NE SMEŠ ŽURAT 3. USEDI SE NA KAVČ IN NE DELAJ NIČ 4. NE ZAPUŠČAJ HIŠE/STANOVANJA Kaj z...

1. V ZGODNJIH URAH V POSTELJO
2. ZA VIKEND NE SMEŠ ŽURAT
3. USEDI SE NA KAVČ IN NE DELAJ NIČ
4. NE ZAPUŠČAJ HIŠE/STANOVANJA

Kaj znano? Mislim, da bi mame v takih kaznovanjih sedaj zelo uživale, je tako? Kako ironično, smešno in h krati zelo zaželjeno. Tako preprosto se sliši, pa vse eno tako zelo težko. Če želimo hitro v posteljo, če želimo poležavanje na kavču, potrebujemo dovoljenje svojih otrok. Hahaha, tega "mulca" bom prosila, če se lahko uležem na kavč?! Jap, tako je, na žalost. 

Kako se stvari hitro obrnejo. Ko smo bile še same smrklje, pubertetnice je bila to za nas smrtna kazen. Ta kazen je sedaj postala največja želja, po kateri vse hrepenimo. Poležavanje noč in dan. To so sedaj sanje vsake mame, tudi moje. Zadnje čase samo še sanjarim in hrepenim po dolgem dnevu poležavanja. Nik je postal neznosen in drži se me ko klop, dobesedno. 
Kaj lahko naredim čez dan? Nič! Nik mi to nikakor ne dopušča, sicer ne vem kaj mu je, a je situacija res zelo naporna. Edini čas, ki ga imam zase je večer, pa še takrat me zelo hitro zmanjka, ponavadi že okoli 21 ure. Skoraj vsak večer si rečem, danes pa napišem objavo in zelo redko mi uspe. Čez dan mi ne uspe niti do računalnika priti, saj spi 2x-3x na dan po 20-30 minut. Noro! Postala sem kronično utrujena in tega se dobro zavedam. Preprosto ne zmorem več. Ste si že prebrale zapis na moji FB strani, kateri mi je segel do srca. Če še ne, ga delim tukaj z vami. <3

Zadnji dnevi oziroma kar tedni, so zame zelo naporni. Otroci so bolani in viroze se kar vrstijo, ena za drugo. Nik nič ne spi, zbuja se vsako noč, lahko rečem, da kar na 15 minut. To je včasih prava grozljivka! Postala sem kronično utrujena mama. Danes je še toliko bolj naporno, ker je doma ostala še Kim, saj je tudi ona staknila virozo. Nik se me drži ko klop in cel dan preprosto ne more oziroma noče brez mene. Spi mi v naročju in sprašujem se kako bom uspela kaj postoriti?! Še dobro, da sta mi oči in mami dala kosilo še za danes, ker drugače ne vem kaj bi jedli. Večer, ura je 19.00, uspavam Nika.
Zelo je nemiren in nikokor se ne more umiriti. Živci mi popuščajo in takrat se zlomim pred otroci, pred partnerjem....jok, ne morem več. 

Zakaj me noben ne razume?! Pride k meni, me objame in pravi: "Mami, jaz te razumem in kljub vsemu te imam zelo rada. Vem, da ne spiš in zato mi je res hudo".
V istem trenutku me je dvignila, postavila na noge, v krvi pa mi je pognala energija, katero nisem čutila že dolgo. 
Ohhh te otroci, kaj bi brez njih?! Hvala ti Kim, hvala ker te imam! 💙

Kim vedno in točno ve kdaj mi je najbolj hudo, najbolj težko in kdaj sem res na tleh. Takrat so njene besede balzam za mojo dušo. Ona je neizmerno srčna oseba, katera hitro začuti napetost, slabo voljo in predvsem mojo živčnost. Velikokrat je prav ona tista, katera mi nudi pravo oporo in prave besede, katere potrebujem tisti trenutek. 
Včasih imam prav zaradi tega grdo in bolečo slabo vest, bolečino, ki mi ne da miru. Hudo mi je, ker sem včasih živčna in slabe volje. 
A ona to razume in me ne obtožuje. 
Srčna hvala, lubica moja!



You Might Also Like

0 komentarji