A SEM JAZ RES TAKO ČUDNA?

Trenutno sem še na porodniški. O kako mi je lepo, vsak dan sem zunaj na sončku, se sprehajam in hodim na kavice. Top, kaj lepšega. Ja, to s...

Trenutno sem še na porodniški. O kako mi je lepo, vsak dan sem zunaj na sončku, se sprehajam in hodim na kavice. Top, kaj lepšega. Ja, to so mišljenja marsikaterega moškega in med njimi se najde tudi kakšna ženska. Pa še zdaleč ni tako. 
Veste kaj si v tem trenutku najbolj želim?! Dež, deževne dni, ko bom lahko doma cel dan. Pa saj vem, da si bom pa takrat želela sončka, sploh če bomo otroci tečni. A pustimo zdaj to, jaz si še vedno želim dež. Stanovanje me rabi, dobesedno! Prah, drobtine, vodni kamen, kup cunj,... vse to me kliče, naj ostanem doma. 
Drago stanovanje, otroci me rabijo bolj kot ti. Otroci rabijo svež zrak, igro in predvsem mamo. Ti boš že počakal na slabše dni, ko se bom posvetila tebi. A vse eno mi delaš slabo vest. Rada bi bila mama hobotnica, mama, ki bi se lahko dala na pol. Pa ne gre, vem ja. Pa da ne govorim o tem kako zvečer padem dol!

Ne rada pozabim nanj (na partnerja), a se mi to dogaja zelo pogosto, prevečkrat. Pozabljam naj in včasih sem zelo kruta, živčna in iz mene prihajajo samo kriki. Saj se zavedam tega in želim popraviti, a včasih preprosto to ne gre. Hudo mi je in to zelo. Ko pišem to, mi tečeje solze žalosti. 
Vem da me razume in to mi ogromno pomeni. Preprosto ne vem kaj bi brez njega, a naslednji trenutek bi ga poslala čez vrata. Kako čudni so najini trenutki, a kljub vsemu ga rabim, saj brez njega določenih, težkih situacij ne bi preživela. 

Jaz, mama, Sandra. 
Kaj pa jaz? 
Kdo sem jaz?
Sem tako malo vredna?
Zakaj se postavljam na zadnje mesto?
Zakaj si to dovolim?

O moj Bog, nisem si mislila, da mi bo ta članek na plan pripeljal toliko solz. Da mi bo segal globoko do srca. Da me bo tako ganil. Moj lastni zapis. Jokam, ko dež. Očitno sem prišla do zavedanja, da sem med vsemi svoji najbližjimi, na zadnje mestu. 
Nujno rabim oddih, rabim biti sama. Zadnje čase čutim hudo tesnobo, ker vem, da sem kronično utrujena. Ne živim zase, temveč za druge.
Kaj delam iz sebe? 
Priznam, ta trenutek še zdaleč nisem srečna, čeprav imam krasno družino. Ampak to ni to, sama v sebi sem prazna. Rabim razbremetiev. Niti pomislit nočem kako bo, ko bom šla v službo. Ko bodo ponovno na vrsti nočne, celodnevni vikendi, doma pa me bodo čakali otroci polni energije. 

Kljub vsem težkim trenutkom vem, da bom zdržala, saj mame smo res super heroji. Je tako mame? 
Me katera razume? Se katera najde v tem zapisu? 
                         Foto: https://www.facebook.com/tinamedvescekphotography/

You Might Also Like

1 komentarji

  1. Drži se Sandra in nujno si privošči oddih sama! Vsaj en dan če gre. Stanivanje bo pa počakalo! ;)

    OdgovoriIzbriši