VSTOP V VRTEC- Stres ali Veselje mame?

Prihaja september, prihajajo spremembe tako zame, kot za Nika in celotno družino. Nik s septembrom vstopi v vrtec, kar me neizmerno veseli. ...

Prihaja september, prihajajo spremembe tako zame, kot za Nika in celotno družino. Nik s septembrom vstopi v vrtec, kar me neizmerno veseli. Nik je zelo družaben otrok, hitro opazi svoje vrstnike, katerim se z veseljem približa in naveže kontakt. Ko pomislim na Kim v tem obdobju, ta še zdaleč ni bila taka. Bila je izjemno zadržana malčica, katera še zdaj ne rada naveže stik. Nik je res popolno nasprotje in res sem vesela da je tako. 
Sta si pa v drugih pogledih zelo različna. Nik je pred kratkim dopolnil 16 mesecev in lahko rečem, da je še vedno zelo dojenčkast. Kim pa je bila v istem mesecu že zelo samostojna, zavedala se je stvari, več je govorila, več stvari razumela in posledično sem ji lahko veliko zadev pojasnila, saj je bila zelo dojemljiva. 

Pred vstopom v vrtec se je Kim vsega zelo dobro zavedala in v vrtec odšla z nahrbtnikom na ramenih in velikim ponosom.

Nika si tako nikakor ne predstavljam. 
Ne predstavljam si ga kako sedi za mizico in je svoj obrok. 
Ne predstavljam si ga, da bi obstal pri miru in se z nečim zaigral. 
Ne predstavljam si ga na njegovi ležalki, ne da bi on vstajal vsake 2 minuti.
A se pustim presenetiti.
Pri Kim me je vedno najbolj skrbelo le to kako bo sama zaspala, saj je bila navajena moje in atijeve bližine, da je bil nekdo vedno ob njej. Ona je dobesedno vse razumela in pri letu in pol se je z vzgojiteljico pogovarjala v stavkih. Nik najraje zaspi popolnoma sam v posteljici. Dar govora pa je zelo majhen, saj izgovori le par besed.

Prvo srečanje z vrtcem je bil zame velik stres. Nisem poznala ne vrtca, ne vzgojiteljic. V Kranju sem živela ne dolgo, zato ljudi okoli sebe nisem poznala. Ko je Kim prvič vstopila v jaslice ni kazala nobenega stresa in je vse skupaj res lepo sprejela. Tam je spala že tretji ali četrti dan, ne vem točno. Skratka hitro je "zalaufala". So se pa kasneje pokazale težave, katere se kažejo še dan-danes. Skoraj vsakodnevni jok, katerega še zdaj nisem sprejela in s katerim se spopadam skoraj vsakodnevno. Med samo porodniško sem jo kar malo razvadila in tega se dobro zavedam, da sem sedanjo situacijo kar malo poslabšala. A nek čut mi pravi, da bo letos vse lažje, saj bo ob sebi nekako imela svojega bratca, pa čeprav bosta vsak v svojem nadstropju in vsak v svoji sobi. 

Veselim se ponovnega uvajanja v vrtec in tokrat me niti malo ne skrbi kako in kaj. Tokrat sem bolj mirna in tokrat bom stvari počela drugače, na drugačen način. Ne bom hitela v vrtec (recimo, haha) in bom glede tega bolj sproščena. Upam, da bo to čutil tudi Nik.
Nik bo imel enake vzgojiteljice kot Kim, zato sem tokrat tudi malo bolj mirna in ne "zganjam" panike. Vem, da bosta vzgojiteljici uredili vse tako kot mora biti in da bo Nik užival v družbi svojih vrstnikov. 
Edino upam, da mi prvi dan uspe narediti kako super fotko z Nikcem, haha. Ja moj Nik ima mravlje v riti. :)

Izredno se pa veselim svojega prostega časa, ko bom imela kakšen prosti dan. No, imam pa v planu tudi to, da kdaj pa kdaj kakšnega od njiju vzamem iz vrtca in ustvariva kakšen lep zmenek. 


Za krasne vrtčevske copatke je poskrbela spletna trgovinica https://www.snugi.si/.


You Might Also Like

0 komentarji