KAKO STARŠI VPLIVAMO NA OTROKOVO SAMOPODOBO?

Zakaj sploh pišem o tem?  Izhajam iz sebe, iz svojega otroštva. Včasih se starši sploh ne zavedamo kakšen vpliv imamo na svoje otroke, kako...

Zakaj sploh pišem o tem? 
Izhajam iz sebe, iz svojega otroštva. Včasih se starši sploh ne zavedamo kakšen vpliv imamo na svoje otroke, kako pomembno je kako se izražamo, katere besede izbiramo. Svojim otrokom ustvarjamo samopodobo in gradimo samozavest. Včasih svojega otroka čisto nevede pograjamo, v smislu ne preveč jesti, ker se boš zredil, čeprav s tem ne mislimo nič slabega.

S svojo samopodobo, s svojo samozavestjo imam probleme že od osnovnošolskih klopi. Začelo se je z mojo terapijo, se pravi z zdravili, ki sem jih jemala v otroštvu zaradi hudih alergij. Ob jemanju teh zdravil se je moja teža dvignila in apetit se je povečal. Kljub temu, da imam dva krasna starša, ki zame želita le najboljše, sta s svojim pristopom do moje povečane teže, situacijo samo še poslabšala. Dejansko sem se tega začela zavedati šele pred kratkim, ko sem se vase bolj poglobila in ugotovila iz kje izhajajo moji vzorci o moji slabi samopodobi, manjvrednosti. 
Glede na to, da se je apetit ob jemanju teh zdravil nenormalno povečal, se je telo posledično navadilo na več hrane in tako je ostalo tudi po sami prekinitvi terapije. 
Da ne bo pomote, nikoli nisem bila pretirano močna, le odvečne kilograme sem imela, ki pa so se zelo radi nabirali okoli pasu. 

Še vedno se spomnim besed svojih staršev, da naj držim trebuščka notri, ker bom tako izgledala boljše. Naj še 1x poudarim, da vem, da s tem mi nista želela škodovati in da sta to počela nevede. 
Meni je bilo to takrat nekaj čisto navadnega in sem nasvet seveda upoštevala. Okolica in šola sta situacijo še poslabšala. Velikokrat sem se počutila manjvredno in nelagodno. 
Starejša sem bila, težje mi je bilo. Občasno me je mami celo opominjala, da naj telovadim in delam trebušnjake. 

V srednji šoli sem se srečala z eno mojih prvih ljubezni, katera mi je prinesla slabe izkušnje tako na področju fizičnega, kot tudi verbalnega nasilja. Prišlo je tako daleč, da sem vsak dan redno naredila tudi do 500 trebušnjakov. Stara sem bila 18 let in moje telo je bilo izklesano. To je bilo edino obdobje mojega življenja, ko sem nosila kratke majice in kazal popek. A to ni bilo to, to nisem bila jaz. Vse skupaj je bila velika krinka! Temu sem po cc pol leta naredila konec. Bilo je mučno! O tem nasilju, ki sem ga sama doživela kot mlado dekle, se vam izpovem tudi v kakšni drugi objavi. 

Slaba samopodoba se je nadaljevala tudi v čas moje prve službe. Sekirala sem se za vsak delček telesa, ki ni bil po mojih idealnih merah. Prišla je prva nosečnost, druga nosečnost in postalo je vse huje. Sekirala sem se za vsak košček čokolade, a nisem mogla nehati. 

No, po drugem porodu pa sem se le vzela malo v roke. Stvari uredila v svoji glavi in h krati sebe prepričala, da sladkarij in ostala hrane dejansko ne potrebujem. Izgubila sem 11kg. Svoje telo sem po porodu začela bolj ceniti, saj sem šele takrat ugotovila kako posebno je, kako močno je in kaj lahko naredi za malo bitjece. 

Situacija je sedaj popolnoma drugačna. Svoje telo cenim in h krati cenim tudi svojo hrano, ki jo vnašam v svoje telo. Še vedno jem vse kar mi paše, a v mejah normale. Samozavest se je dvignila in počutim se dobro v svojem telesu. Telovadim kolikor se da redno in telo je za to res hvaležno.

To spoznanje me je pripeljalo do tega, da previdno izberem besede, ki jih bom namenila svojim otrokom. Želim, da si zgradijo imperij samozavesti. Želim si, da se bomo kot družina vedno dobro počutili v svojem telesu, če tudi bodo imeli kakšen kg več. 
Najprej pa moramo kot starši izhajati iz sebe, saj smo otroku ogledalo. 
Mamica, če se boš ti dobro počutila in če boš ti cenila sebe in svoje telo, tvoj otrok ne bom imel prav nobenih problemov glede svoje samopodobe! 




You Might Also Like

0 komentarji