#vsizaspoštovanje: PRIZADELO ME JE BOLJ, KOT SEM SI MISLILA

V zadnjem mesecu sem se srečala z dvema krutima primeroma, ki sta me ganila do dna moje duše. Vedno sem bila zelo občutljiv otrok in tudi s...

V zadnjem mesecu sem se srečala z dvema krutima primeroma, ki sta me ganila do dna moje duše. Vedno sem bila zelo občutljiv otrok in tudi sedaj, ko sem že odrasla, ko sem že sama postala mama, ni kaj dosti drugače. Lahko bi rekla, da sedaj, ko imam že dva otroka je še huje. Kruti trenutki, krute besede, vse to me še toliko bolj prizadene. 
Najstniki, puberteta, kruti otroci, vse to čaka starše in njihove otroke. Bojim se trenutkov, ko bodo prijokali domov in ko jih ne bom mogla potolažiti, kljub temu, da se bom trudila na vse moči. 
Rada bi se dotaknila teh obeh primerov, ki sta mi dala marsikaj misliti. Najprej sem pomislila na starše, kako sploh vzgajajo svoje otroke. A sem se zamislila in prišla do spoznanja, da otroke vzgaja družba. Vrstniki te dejansko potegnejo v ta dejanja, ki jih otrok nevede naredi in izreče. 
Naletela sem na oba primerna nasilja, tako na FIZIČNEGA, kot pa tudi na VERBALNEGA. Oba sta mi dala mislita marsikaj. 

FIZIČNO NASILJE
Bilo je popoldne, okoli 14 ure, ko se otroci vračajo iz šole. Sama sem se odpravila po otroke v vrtec. Na ožjem prehodu med bloki naletim na kup otrok (starost tam okoli 11-13let). Sliši se hihitanje in norčevanje, ter navsezadnje iz pogovora razberem, da imajo v planu tudi fizično nasilje. 
Ohhh groza, kot puščica v srce! 
Nekje na sredini prehoda zagledam fantka, ki ves prestrašen prosi svoje vrstnike naj ga pustijo pri miru in da ga naj ne pretepajo. Ni mi dalo miru, nisem mogla biti tiho, pa čeprav to ni moj problem, a vendar v tem primeru nekdo zelo trpi. 
Fantom sem na lep način dala pobudo, da naj bodo raje prijatelji, kot pa, da se takole kregajo in norčujejo. 

"Fantje, zakaj je to potrebno?"
"Kaj imate od tega?"

Veste kaj sem doživela?! Verbalni napad name! Pač kdo sem jaz, da jim bo solila pamet. Kljub temu, da sem odreagirala zelo mirno, sem jim očitno prišla do živega. 
Tisti dan sem o tem veliko premišljevala, a se vse eno trudila zadevo čim bolj odklopiti. To je eden od 1000 primerov in tukaj nimam kaj narediti.

VERBALNO NASILJE
Na tega sem naletela prav včeraj. Iskreno sem mi zdi, da verbalno nasilje še toliko bolj boli. 
Skupina štirih fantkov. Starost tam okoli 9-10 let. Tarča je bil močnejši fantek, fantek "buckaste" postave. Ta je bil deležen groznih besed. 

"Poglej kakšen si!"
"Sigurno imaš 150kg!"
"Debelušček!"
"Debeluhar!"

A daj no, a je to potrebno?! Sicer fant ni pokazal, da je prizadet, ker je okoli sebe imel le prijatelje, ki pa so ga branila, kar je bilo po drugi strani to zelo lepo videti. 
Je pa mene v tistem efektu zelo prizadelo in še sedaj, ko se spomnim, dobim solzne oči. 

Točno vemo in se zavedamo kam vse to pelje, kaj nasilje naredi otrokom v glavi, njihovi psihi. Otroci se redno sprašujejo, če niso dovolj vredni. Mi starši pa se sprašujemo kaj narediti za njih, da se bodo počutili vredni in dovolj dobri za njihovo družbo, za njihove vrstnike. 
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da pogovor veliko pomeni. Ogromno! Moji starši so se z menoj ogromno pogovarjali in me h krati tudi na to pripravili, kljub temu, da me je vse to nasilje zelo prizadelo in sem velikokrat prijokala domov. 
Na to želim pripraviti tudi svoje otroke in ubrala bom enako taktiko, kot so jo tudi moji straši. A najprej jih bom naučila spoštovati sebe in na to šele ostale. Vem, da bo težko in vem, da se bodo kdaj pa kdaj znašli v tej situaciji in vem da bodo trpeli, tako kot tudi jaz. Zavedam se tudi tega, da se bomo znašli tudi v kontra primerih, se pravi, da bodo oni tisti, ki bodo obtoževali in tudi to je nekaj čisto razumljivega, saj kot sem že omenila, te družba dejansko "potegne notri".

#VSIZASPOŠTOVANJE

You Might Also Like

0 komentarji